Vedno več evropskih držav si prizadeva doseči ogljično nevtralnost, hkrati pa so zaskrbljene zaradi svoje energetske varnosti. Vlade se vse bolj zavedajo, da potrebujejo zanesljive in nadzorovane vire pasovne energije, kakršna je jedrska energija, ki se povezujejo z nestabilnimi obnovljivimi viri energije (OVE) pri zagotavljanju neprekinjenega delovanja električnega omrežja in izogibanju morebitnim izpadom električne energije v obdobjih nestalne proizvodnje iz OVE.
V Krškem že 40 let deluje jedrska elektrarna, ki uporablja tehnologijo družbe Westinghouse in omrežje zanesljivo oskrbuje z brezogljično električno energijo.
Jedrska energija je prav tako neodvisna od nestanovitnega uvoza surovin, kar zagotavlja stabilno oskrbo z energijo. Evropa potrebuje raznolike in hkrati stabilne vire energije, ki čim manj obremenjujejo okolje in prispevajo k podnebni nevtralnosti. Jedrska elektrarna, ki temelji na preizkušenem reaktorju generacije III+, kot je na primer tehnologija AP1000®, zagotavlja varno oskrbo naših domov in gospodarstva z električno energijo brez izpustov.
V Evropski uniji podpora jedrski energiji počasi, a vztrajno raste. V dolgi razpravi o t. i. taksonomiji in "košarici" naložb, povezanih z energetsko preobrazbo, ki veljajo za okoljsko trajnostne in so upravičene do financiranja s strani Evropske unije, je nedavno prišlo do preobrata. Evropska komisija se strinja, da se med take projekte vključi tudi jedrsko energijo. Pravno zavezujoče odločitve bodo sprejete šele prihodnje leto, vendar že zdaj vemo, da ima lahko jedrska energija pomembno vlogo pri energetski preobrazbi stare celine.
Ali se torej evropska jedrska industrija vrača? Kot odgovor na vse večjo potrebo po brezogljičnih rešitvah je Francija nedavno napovedala, da bo prvič po 40 letih gradila nove jedrske elektrarne. Združeno kraljestvo podpira načrte za drugo novo jedrsko elektrarno na otoku Anglesey, ki bi že sredi tridesetih let tega stoletja lahko proizvedla dovolj električne energije za oskrbo več kot šestih milijonov gospodinjstev. Nizozemska vlada želi v prihodnjih letih z naložbo 500 milijonov evrov povečati zmogljivost obstoječih elektrarn, Finska pa je letos po štirih desetletjih začela proizvajati električno energijo v svojem prvem novem reaktorju. Čehi so pravkar objavili razpis za nov jedrski blok v elektrarni Dukovany. Omeniti moramo tudi Slovaško, ki je s priključitvijo tretjega bloka jedrske elektrarne Mochovce na omrežje leta 2021 dosegla energetsko samozadostnost. Poljska, ki trenutno še nima nobene jedrske elektrarne in kjer jedrsko energijo podpirajo praktično vse politične opcije, namerava zgraditi od 6 do 9 gigavatov novih jedrskih zmogljivosti, s katerimi bi nadomestila pridobivanje električne energije iz premoga.
Slovenija se pripravlja na začetek postopka širitve jedrske elektrarne Krško, saj je za leto 2030 predvidena opustitev premoga in bo treba nadomestiti izpad energije iz fosilnih goriv. V Krškem že 40 let deluje jedrska elektrarna, ki uporablja tehnologijo družbe Westinghouse in omrežje zanesljivo oskrbuje z brezogljično električno energijo – januarja 2022 kar 41,4 % vse proizvedene električne energije v državi.
Na koncu bo jedrska renesansa v Evropi odvisna od političnih odločitev in bo terjala velike finančne izdatke, javne naložbe in upravljanje zapletenega tehnološkega napredka. Gradnja jedrskih reaktorjev bo spodbuda za domača podjetja, saj bo zahtevala sodelovanje lokalnih dobaviteljev, inženirjev in menedžerjev. Westinghouse je pripravljen na te izzive in lahko zagotovi ne le tehnologijo, temveč tudi deli znanje in izkušnje, podpira lokalno skupnost in soustvarja delovna mesta.
